Jama Vilenica je nastala v krednih apnencih lipiške formacije in zaradi pretakanja podzemne reke poteka v smeri od severozahoda proti jugovzhodu. Razvita je v enotnem, poševnem rovu, polnem sigastih oblik in podorov. Ti nas spremljajo že v prvi dvorani, z globino pa se njihovo število in pisanost le še stopnjujeta.
Številni podori in kapniki kažejo na to da je jama stara nekaj miljonov let. Prav tako je težko ugotoviti, katera podzemna reka je izdolbla jamo, saj je lega jame zaradi odnašanja (denudacije) površja danes precej bližje površju, kot je bila v času nastajanja – takrat je bila Vilenica v celoti potopljena.
Vhod v jamo je nastal pozneje, in sicer zaradi udora prvotnega stropa pred več kot 60.000 leti. V jami lahko občudujemo različne kapniške oblike – stalaktite, stalagmite, stebre, zavese, orgle, sigove slapove, cevčice in helektite. Rdečerjavi odtenki sigastih tvorb so posledica izločanja železovih oksidov.
ČUDOVITE DVORANE Z IZREDNO GOSTOTO KAPNIKOV
Na to, da je vhod v jamo Vilenico nastal z udorom stropa, opozarja velik podorni stožec, po katerem se spustimo v prvi prostor, Plesno dvorano, ki jo krasi mogočen temno siv kapniški steber. V njej vsako leto od leta 1986 poteka zaključna prireditev Mednarodne literarne nagrade vilenica.
Skozi drugo dvorano, imenovano Drevored kapnikov, dospemo v Rdečo dvorano, ki je tudi meja barvitosti v jami, saj od tu naprej prevladujejo kapniki v rdečkasto-rjavi barvi. Zadnja dvorana turističnega obiska je Vilinska dvorana, sredi katere se proti stropu pne najvišji stalagmit v jami, visok kar 20,3 metra.
Za Vilinsko dvorano se jama strmo spusti v neturistični del jame, imenovan Fabrisov rov. Dno jame doseže globino 191 m pod površjem. V celoti je jama dolga več kot kilometer (1200 m), za turistične oglede pa je urejenih in osvetljenih 450 metrov jame.
